Ponedeljek, 8. 8. 2016 - Kolesarjenje iz Kopra v Ljubljano

Cel vikend je ob morju pihala burja. Za kopanje v morju ni bilo preveč primerjo. V vodo sem šla le enkrat in še takrat so me valovi toliko premetavali, da sem si porezala noge po skalovju.
Ponedeljkovo jutro je bilo dokaj mirno, brez vetra. Koliko bolj je sonce vzhajalo, toliko bolj je začelo ponovno pihati.

Na ponovno snideje!

Dim s pogorišča

Strah in trepet, ki se ga da osvojiti :)

Izgubljam voljo ob burji, ki mi piha nasproti ...

Petek, 5. 8. 2016 - Kolesarsko potovanje iz Ljubljane v Koper

Danes sem se na pot odpravila nekoliko kasnjeje. Na kolo sem sedla okrog sedme ure zjutraj.

Nisem se še toliko oddaljila iz centra mesta, že sem zaslišala škržate. Zdelo se mi je zanimivo in spodbujajoče saj jih bom lahko mile volje poslušala dalje še na primorskem. V kolikor sem prikolesarila v bližino morja, nisem slišala niti enega škržata. Ali sem bila preveč zatopljena v svoje misli in sem jih preslišala ali pa je njihovo pesem mašil veter ...

Delo na cesti pred Napoleonovim drevoredom lip

Poziranje na počivališču

Malica pred Postojno

Osamelec

Primorski polži

Cilj - KOPER

Četrtek, 4. 8. 2016 - Kolesarjenje iz Ptuja v Ljubljano

Spet je leto naokoli. Letos sem se odločila, da bom lanski kolesarski turi dodala še nekaj kilometrov. Tako se nisem odpravila od doma z mislijo, da se bom domov pripeljala z vlakom. Zastavila sem si cilj, da se prav tako vrnem s kolesom.

Moje popotovanje se je začelo v četrtek, 4. avgusta, ob 4:30 zjutraj. Na pot sem se odpravila pred sončnim vzhodom, kar je pomenilo, da me je dobrih 20 kilometrov na kolesu nekoliko mrazilo.

Sončni vzhod med koruznimi polji

Edini vzpon na katerega sem morala pešačiti.

Osvežujoč pogled na reko

Krajši počitek pred vzponom na Trojane

Brez počitkov ne gre :) Najboljša energija = IRANSKI DATELJNI

Še malo in sem na cilju!

Pregled leta 2015

Nekoliko bolj za lastno evidenco, odmevni dogodki iz leta '15.

1. Po dveh letih poučevanja risanja in slikanja pri likovnem krožku na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru, sem pridobila veliko izkušenj glede same tehnike predajanja znanja. Tako sem tudi spoznala, kako "grozni" smo bili mi, ko smo bili v teh letih in na kakšno mesto smo postavljali profesorje. Neprecenljiva izkušnja, ki me je marsikaj naučila o mojem karakterju, mojih mejah in predvsem kaj sploh zmorem.
2. Maja 2015 sem odpotovala za en mesec v Ameriko, kjer sem obiskala najstarejšega brata. V tem mesecu sem doživela toliko dogodivščin, s katerimi sem si pridobila dragocene izkušnje za življenje. Vse kar se mi je zgodilo, počasi prihaja za menoj. Šele sedaj pa se začenjam zavedati, da sem res sama potovala tako daleč, na drug konec sveta.
3. Poletje 2015 je bilo zame nekaj posebnega. S kolesom se presegla lastne meje in presenetla samo sebe. Zame je bil največji športni dosežek, da sem v dveh dneh prekolesarila iz Ptuja v Koper. Ne bi bil dosežek, če ne bi bilo stanje v katerem sem bila dramatično - obteženo kolo, sončne opekline po stegnih, zviti levi gleženj in bolečine v desnem kolenu. A s tem sem odkrila lastne meje, fizične in psihične zmožnosti in odkritje železne volje po dokončanju zastavljenega. 
4. Človek je zelo kompleksno bitje, ki ga lahko razume samo Bog. Na svetu sem že 25 let in še vedno ne poznam sama sebe! Čez preteklo leto sem preko različnih dogodkov in soočenj z ljudmi začela spoznavat sebe in druge. Uvidla sem, da v nekaterih stvareh nisem sama. Čeprav ne bom nikoli tako zelo zgovorna oseba, opažam da se z veliko truda lahko nekatere stvari spremenijo. Če sem že pri tem, je velik napredek tudi to, da imam toliko poguma, da preizkusim nove stvari, ki jih prej nikoli ne bi (KatStik).
5. Zadnje dejanje, ki bo zaznamovalo moje življenje, je odločitev, ki sem jo sprejela glede moje poklicne usmerjenosti. Z oktobrom 2015 sem začela z dokvalifikacijo za veterinarskega tehnika na Biotehniški šoli v Mariboru. S tem začenjam uresničevati drug del mojih sanj.

Leto 2015 lahko strnem v pet alinej, a to še zdaleč ni vse, kar se mi je pripetilo čez leto. To so le "štrline" iz preteklega leta :)

Bay to Breakers, May 2015, San Francisco, USA

Zakorakanje v novo leto 2016

Tokrat se je začelo precej zanimivo!
Moj prvi dan leta '16 je izgledal na prvi pogled precej dolgočasno, a zame precej razburljivo. Ob dopoldanskem sprehodu sem z mamo po poti našla izgubljenega mačjega mladiča. Izgubljeno mucico sem prevzela pod svoje okrilje ter jo čez dan uvajala na novo okolje. Njeno ime še ni znano :)

Rumi

Moji načrti za novo leto trenutno še ne izgledajo preveč razburljivi, polni dogodivščin. A mislim, da se to lahko kar hitro spremeni.
Prva točka tega leta, bo zaključek moje magistrske naloge. Nadaljevalo se bo šolanje za veterinarskega tehnika, med tem pa bom delala na novih slikarskih projektih, ki bodo križali mojo pot.


Spremljaj novosti na mojem slikarskem področju:
KlarisaSipos
Facebook stran

10. 7. 2015 - S kolesom iz Ljubljane v Koper


Danes sem se na pot podala prav tako ob 9:00.
Na prvem ovinku, ki sem ga naredila mi je na kolesu padla veriga, a sem jo kaj hitro naravnala nazaj na zobčenik. Na trtjem ovinku pa me je začelo boleti desno koleno. Občutek je bil takšen, kot da bi te vsakič zadela strela v koleno. Od včeraj pa me je še vedno bolel levi gleženj. Sploh nisem vedela, če bom zmogla. Tako sem prve kilometre prekolesarila tako, da sem z večjo močjo pritiskala na levo pedalo. S časom pa so se noge nekoliko navadile in sem lahko dokaj normalno kolesarila.

Pred Postojno na počitek v senco

Nekje okrog poldneva sem dospela do Postojne. Tukaj sem se mislila v senci zleknit na klpco ter malenkost zaspati. Ko pa sem se vlegla sem začutila, da je veter precej mrzel. Začelo me je zepsti.
Imela pa sem tudi drug razlog zakaj sem hotela biti na tej klopci. Po stegnih, katera sem imela izpostavljena že včeraj in danes spet, so bila rdeča. Tako sem se hotela skriti. Pa ni šlo ...
S sončno kremo sem se namazala kolikor debelo je šlo in nadaljevala pot. Po mojem sem bila videt prav hecno. Po nosu bela, beli rokavčki, bela stegna. Drugič moram imeti še bele hlačnice ("nogavčki").

Pogled na Nanos

Malo se skrivam pred soncem ...

Kolesarska steza, ki vodi v Koper

Pred Koprom sem zagledala znak za kolesarsko pot, ki vodi do Kopra ter zavila na njo. Tako sem se izognila prometni cesti in nevarnim voznikom.

Pogled na luko

11. 7. in 12. 7. 2015 - Koper

V Kopru sem ostala čez vikend pri prijateljici Klari.
V soboto in nedeljo zjutraj sem pa celo sprobala kakšno je morje (temperatura, gostota, okus).

Cerkev sv. Marka

V nedeljo smo se odpeljali v Hrastovlje.

Hrastoveljska cerkev

Dve "sveti" Klari na drevesu

Čakanje na vlak na Ljubljanski železniški postaji

Na spodnji povezavi lahko pogledaš pot, ki sem jo naredila:
http://app.strava.com/activities/345007769