Z današnjim dnem sem končala portret škofa Janeza Frančiška Gnidovca!

Naloga, ki sem si jo zadala ni bila lahka. Najtežji mi je bil tisti del, kjer sem delala povsem na pamet, brez da bi si s čim pomagal. Velikokrat nisem vedela, kaj lahko pričakujem, če postavim tisto barvo ali takšno potezo čopiča na določeno mesto. 

Res največji problem, ki mi trenutno dela probleme pa je mogoče nenavaden in se sliši neumno. To je prah v sobi. Olje se suši počasi, včasih celo dva dneva. Med procesom sušenja pa umetnik nima veliko vpliva. Lahko samo čaka (obstajajo tudi tehnike hitrega sušenja). Ko se taka slika suši in v tisti sobi, kjer je delo postavljeno po zraku plava nešteto drobcev prahu, ni ravno idealno. Največ tega praha se je usedlo ravno na škofovo temno obleko. Odstranitev tega pa je skoraj nemogoča. 

Portret bo kmalu tudi javno na ogled!

Well of course, we are meat, we are potential carcasses. If I go into a butcher's shop I always think it's surprising that I wasn't there instead of the animal.

Francis Bacon

Ob pogledu na to reklamo sem se spomnila na šov Gostilna išče šefa, kjer so prejšnji teden dobili tekmovalci nalogo, da celotnega jagenčka razkosajo. Kot prvo, jim je šef pokazal kakšen je pravilen vrstni red razkosavanja. Po prezentaciji pa je vsak od tekmovalcev dobil svojega jagenčka. Vseskupaj so tako razkosali štiri trupla. Pol pa se vprašaš, kam gre vso to mesovje. Če opazuješ sam šov, vidiš, da na en sam krožnik ne servirajo velikih porcij. Laično gledano na gostilno, dobiš občutek, da se več kot polovica hrane ob koncu dneva zavrže. Takšen občutek sem najbolj dobila, ko sem opazovala, kako so tekmovalci pripravlali "One bite" žličke. Tukaj nikakor ni mogel kuhar skuhati vseh omakic, ki jih je uporabil v tako majhni količini. Skuhali so malenkost večje porcije ter od tega vzeli samo en mali drobec. Gostilna išče šefa - vse prav in lepo, a kaj ko se ne gleda prav nič ekonomično.

Še ena majhna pripombica.

V soboto, če se ne motim, so v gostilno prišli trije gosti s posebnimi željami, posebnimi dietami. En paleo zagriženec, drugi znanstveni gurman in gospodična, ki uživa "super food" ter ne je mesa.

Kar me je najbolj zmotilo, je bila hrana postrežena gostji. Ker je rekla, da ne je mesa, so se vsi tekmovalci takoj ubrnili na ribjo jed. Kar je po mojem ter znanstvenem vidiku še vedno meso. Pa tako različnih možnosti imaš pa se vseeno niso mogli "odlepit" od mesenosti.

Toliko tednov je že minilo odkar sem začela delat na tem portretu, da bi se že prav lepo spodobilo, če bi ga končala. Te dni na portretu dodajam že zadnje detajle ter celotno sliko zaključujem. 

Kolikor bolj sem pri koncu, bolj portreta ne morem več gledat. Kakorkoli pogledam se mi zadi, da je na njem vse narobe. Najraje bi ga vrgla v smeti in se nikoli več ozrla nazaj ...

Šalo na stran! Tukaj se moram zavedat, da slika ne bo hudo fotorealistično saj so moje referenčne fotografije toliko uporabne, da več delam brez njih, kakor z njimi.

Ta trenutek imam na sliki za dokončat še škofove lase, verižico okrog vratu ter nekaj majhnih detajlov. Portret bo kaj kmalu končan!

www.klarisasipos.com

Uhajanje tigra

2012

Akril na platno

20 x 25 cm

Moj poskus minimalističnega slikarstva je majhna slika Uhajanje tigra. Slika je del naloge, ki smo jo dobili pri enem izmed predmetov na Akademiji. Motiv dela pa se nanaša na umetnico Caludio Elsner.